Premier Golob odgovarja Evi Irgl: Pokažite mi to analizo, temeljito jo bom preučil

Junijska redna seja državnega zbora se je začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu. Prvo vprašanje je premierju zastavila poslanka Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič, ki jo je zanimalo, kakšno je mnenje predsednika vlade glede zaostrenih razmer v jugovzhodnem delu države, za katere pravi, da se iz meseca v mesec povečuje število nasilnih incidentov. Med zadnjimi je odmeval napad na župana občine Ribnica Sama Pogorelca.

Čadonič Špelič je izpostavila, da se je predsednik vlade lotil depolitizacije policije na način, da je na odgovorna mesta postavil sebi lojalne kadre, strokovni in neposlušni kadri pa so ga motili. Opozorila je tudi na napoved ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, ki je ob prevzemu položaja dejal, da se bo zavzemal za ničelno toleranco do nasilja in korupcije.

Po besedah poslanke NSi pa je v državi vedno več nasilja, tudi korupcije. Zato je premierja vprašala, ali je zadovoljen z varnostno situacijo v državi in z delom policije.

Premier Golob ji je odgovoril, da se je Slovenija tako kot ostale države znašla v nepredvidljivi varnostni situaciji, ko nekateri svetovni voditelji razmišljajo v smeri spodbujanja sovraštva namesto dialoga, uvajajo enostranske ukrepe proti šibkejšim in tudi manjšinam. "Ponosen sem, da je Slovenija otok miru in varnosti. Kdor se norčuje iz tega, da smo med desetimi najvarnejšimi državami na svetu, bi se moral resno zamisliti," je dejal.

Izpostavil je, da je naloga vlade, da Slovenijo ohranja varno na celotnem ozemlju za vse prebivalke in prebivalce, vsako nasilje, ki pa se zgodi, pa je nedopustno. Obsodil je nedavni primer nasilja nad ribniškim županom Pogorelcem in pohvalil policijo za hiter in učinkovit odziv.

Si pa premier Golob želi, da bi policija preiskala tudi motive napadalcev in zakaj nihče od več kot 2.000 prisotnih na veselici županu ni stopil v bran in preprečil napada.

"Ne moremo pa za to kriviti tistih, ki tega nasilja niso izvedli, torej Romov iz Ribnice, ker so župana napadli Romi iz sosednje občine. Ne moremo tudi kriviti celotne romske skupnosti. Vse strani ves čas nagovarjamo k iskanju mirnih rešitev in k dialogu. Za to smo odgovorni politiki in zaradi tega so naše besede še toliko bolj pomembne," je dejal predsednik vlade.

Poudaril je, da se vlada ne izogiba odgovornosti, a da smo za sožitje bivanja odgovorni vsi, torej posamezniki, lokalne skupnosti, vlada in parlament.

"Vlada je že sprejela določene ukrepe v borbi proti kriminalu, ker smo opazili povečanje. Policija je že pred enim letom poostrila nadzor in povečala število policistov na tem območju. Statistike pravijo, da se je število preiskanih dejanj zaradi tega povečalo, povečanje števila in vidnosti policistov pa služi predvsem preventivi," je dejal premier in dodal, da ima minister za notranje zadeve vsa pooblastila, da število policistov na tem območju še poveča.

O vprašanju sobivanja z Romsko skupnostjo pa je dejal, da ga je treba naslavljati na ravni celotne družbe. "Dokler se bodo zagovarjala stališča, da jih je treba izključevati iz družbe in ne vključevati, to ne bo prispevalo k rešitvi. Imamo pozitivne primere v naši državi, kjer je sobivanje možno. Kriminal pa je treba zatreti," je še dodal Golob.

Golob: Slovenci so po zadovoljstvu z življenjem v vrhu evropskih lestvic

Premier Robert Golob je v odgovoru na vprašanje poslanke Eve Irgl zavrnil oceno, da naj bi bila kakovost življenja v Sloveniji najnižja med 50 državami. Dejal je, da takšnega podatka ne pozna in dodal: "Se priporočam, pošljite mi to analizo, jo bom res temeljito preučil, ker je v celoti v nasprotju z vsemi ostalimi podatki in analizami, ki jih dobivamo tako iz slovenskih kot evropskih institucij." Po njegovih besedah evrobarometer kaže, da so Slovenci po zadovoljstvu z življenjem celo med najbolj zadovoljnimi v Evropi.

Na očitke o previsokih davčnih obremenitvah je Golob odgovoril, da je tako imenovani "davčni primež" prisoten v retoriki že od začetka mandata te vlade, a konkretnih povišanj davkov po njegovih besedah ni bilo. Med redkimi spremembami je izpostavil preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in rahlo zvišanje RTV-naročnine.

Poudaril je, da trenutna raven zaposlenosti v Sloveniji še nikoli ni bila višja in da je celo višja kot nekoč v Jugoslaviji ter dodal: "Če se v Sloveniji ne bi splačalo delati, potem ne bi imeli najvišje zaposlenosti kadarkoli v zgodovini Slovenije."

Glede revščine in socialne izključenosti pa je izpostavil, da je med otroki tveganje najnižje v Evropi. Ob tem je napovedal nadaljnje ukrepe, usmerjene v sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki po njegovem mnenju najbolje poznajo razmere na terenu.

"Z delujočim gospodarstvom, z zaposlenostjo, z državo, ki skrbi za ranljive, in s humanitarnimi organizacijami, ki pomagajo posameznikom – tako si jaz predstavljam državo blaginje," je izpostavil premier.

"Vira financiranja RTVS morata biti opredeljena in ločena"

Na vprašanje poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Zize o financiranju programov manjšinskih skupnosti RTVS je premier odgovoril, da mora biti financiranje Radiotelevizije Slovenija (RTVS) ločeno na dva vira, in sicer na rtv-prispevek in zakonsko določena namenska sredstva. Slednje bi po njegovem mnenju politiki odvzelo moč, da bi lahko vplivala na delovanje in neodvisnost RTVS.

Prepričan je, da je za stabilnost RTVS bolje, da se sredstva opredelijo v zakonu. "Dokler je to odvisno od dobre volje vsake vlade posebej, se bo vlada odločala politično," je dejal. Ko financiranje postane zakonsko pridobljena pravica, politični vpliv odpade, zato premier misli, da je pot, ki jo trasira zakon, na dolgi rok boljša.

Tudi lani je vlada del sredstev za RTVS zagotavljala neposredno iz proračuna, a se je po premierjevih besedah izkazalo, da ta način ne omogoča dolgoročne stabilnosti, "ki je nujna, če želite pritegniti kader". Tak način tudi ni omogočal financiranja, ki bi se ga dalo verodostojno vključiti v načrte prestrukturiranja in bodočega razvoja RTVS, je dejal.

Za določitev "pravega odstotka" financiranja je po njegovem mnenju še dovolj časa v parlamentarnem postopku, da se najde tudi "pravilni kriterij, kako naj se ta določi".